ŠD Partizan Sevnica nadaljuje delo in poslanstvo Sokolskega društva, ki je bilo v Sevnici ustanovljeno leta 1912.

Z reorganizacijo fizkulture je leta 1952 delo fizkulturnega društva v Sevnici prevzelo Društvo za telesno vzgojo Partizan Sevnica. V njem so delovale sekcije: orodna telovadba, nogomet, odbojka in smučanje, tem se je leta 1958 pridružil rokomet. V letu 1954 je pod upravo društva prešel tudi kino. Predstave so bile glavni finančni vir društva. Društvo je 5. junija 1955 razvilo svoj prapor, ki ga hrani še danes. Dom Partizana ni bil le središče športnega življenja ampak v petdesetih in šestdesetih letih tudi glavno in edino središče družabnega in kulturnega življenja mesta. Delo v društvu je bilo prostovoljno, vodstvo je za pridnost člane nagradilo z občasnim kopanjem ali izleti. Leta 1963 so v nadstropju doma  uredili sejno sobo, 1964 pa pričeli z gradnjo rokometnega igrišča. V okviru Partizana so pričele delovati sekcije:Kolesarstvo, kegljanje, judo,  ju-jitsu, karate, namizni tenis.  Po izselitvi kina v letu1977 so v društvu prenovili telovadnico in povečali prostor za vadbo.

  Posebnost društva je bil vsakoletni občni zbor, saj je uradnemu delu sledila pogostitev s hrenovko, gorčico in čajem, podobnemu druženju posveča posveča pozornost tudi sedanje vodstvo z vsakoletnim piknikom pred športnim domom in pripravo božične igre, ki naj bi bila zahvala staršem za ukazano zaupanje in na zakuski za izmenjavo mnenj in sproščenemu klepetu.

Z propadanjem zgradbe in njenim dokončnim rušenjem leta 2002 so se številne sekcije osamosvojile v samostojna društva, ki so delovala v različnih športnih objektih v Sevnici. Uprava društva pa je pričela v sodelovanju z občino bitko za nov športni objet, le ta je bil leta 2006 tudi dokončan.

Z izgradnjo športnega doma je sledila združitev Gimnastičnega društva in ŠD Partizana, društvo deluje danes v naslednjih sekcijah     in ima      članov

Leta 2012 smo pripravil svečano akademijo ob 100. obletnici sokolstva. Za delo v klubu so bili poleg ostalih priznanj s prestižnimi Bloudkovimi  plaketami nagrajeni Drago Bizjak, Miloš Dernovšek in Joško Papež.

Danes se trudimo nadaljevati bogato tradicijo društva z organizirano vadbo naših najmlajših in rekreacijo starejših, kakor vsa podobna društva se borimo s finančnimi problemi in vzgojo prepotrebnih kadrov in upamo da nam bo z vztrajnostjo in sodelovanjem staršev uspelo.